Khutšo go bana bešo ba rategago ka lapeng la Modimo! Amene
A re buleleng Beibele go Daniele Kgaolo 7, ditemana 2-3, gomme re di bale mmogo: Daniele a re: Ke bone pono bošego, ka bona diphefo tše nne tša legodimo di rotoga di foka godimo ga lewatle. Dibata tše nne tše kgolo di ile tša rotoga go tšwa lewatleng, se sengwe le se sengwe se na le sebopego se se fapanego : 1 .
Lehono re tla ithuta, ra kopanela, le go abelana mmogo "Maswao a go Boa ga Jesu". Aowa. 6. 6. A re rapeleng: Abba yo a rategago, Tate wa Legodimong, Morena wa rena Jesu Kriste, re leboga gore Moya o Mokgethwa o na le rena ka mehla! Amene. Ke a leboga Morena! Mosadi wa bokwala【 kereke 】Romela bašomi: ka lentšu la therešo leo le ngwadilwego diatleng tša bona le leo le boletšwego ke bona, e lego Ebangedi ya phološo ya rena, letago le topollo ya mebele ya rena. Dijo di išwa go tšwa leratadimeng di le kgole gomme di fiwa go rena ka nako e swanetšego gore bophelo bja rena bja moya bo hume! Amene. Kgopela Morena Jesu go tšwela pele go boneša mahlo a meoya ya rena le go bula menagano ya rena go kwešiša Beibele gore re kgone go kwa le go bona ditherešo tša semoya: Bao ba kwešišago dibata tša Daniele le Kutollo ponelopele .
Dithapelo tše di lego ka mo godimo, dikgopelo, dikgopelo, ditebogo le ditšhegofatšo! Ke kgopela se ka leina la Morena wa rena Jesu Kriste! Amene
pono ya sebata
kgopela: " " . phoofolo "Go ra go reng?"
karabo: " " . phoofolo ” e šupa sereto sa “noga”, drakone, Sathane, diabolo, le molwa-le-Kriste Tšhupetšo (Kutollo 20:2)
kgopela: " " . phoofolo "E swantšhetša eng?"
karabo: " " . phoofolo "E bile e swantšhetša mebušo ya lefase le, mmušo wa Sathane."
1 Lefase ka moka le rapaletše diatleng tša yo mobe →Lebelela 1 Johane 5:19
2 Ditšhaba ka moka tša lefase →Lebelela Mateo 4:8
3 Mebušo ya Lefase →Morongwa wa bošupa a letša phalafala ya gagwe, gomme gwa kwagala lentšu le legolo legodimong le re: “Mebušo ya lefase le e fetogile mmušo wa Morena wa rena le wa Kriste wa gagwe, gomme o tla buša go ya go ile go iša mehleng ya neng le neng Tšhupetšo.” 15) .
1. Dibata tše nne tše kgolo di rotogile go tšwa lewatleng
Daniele [Kgaolo 7:2-3] Daniele o rile: Ke bone pono bošego, ka bona diphefo tše nne tša legodimo di rotoga di foka lewatleng. Dibata tše nne tše kgolo di rotogile go tšwa lewatleng, se sengwe le se sengwe se na le sebopego se se fapanego;
Ya pele e swana le tau → Mmušo wa Babele
O be a na le maphego a lenong, gomme ge ke be ke lebeletše, maphego a sebata a ile a kgaolwa, gomme sebata sa ema fase, sa ema ka maoto a mabedi bjalo ka motho, gomme sa hwetša pelo ya sebata. Tšhupetšo (Daniele 7:4) .
Sebata sa bobedi se swana le bere → Medo-Peresia
Go be go na le sebata se sengwe se se swanago le bere, sebata sa bobedi, se dutše godimo ga sona, se na le dikgopo tše tharo ka ganong. Motho yo mongwe o ile a laela sebata gore, "Tsoga o je nama ye ntši Tšhupetšo (Daniele 7:5)
Sebata sa boraro se swana le nkwe → diabolo wa Segerika
Ka morago ga moo ka lebelela, ka bona sebata se sengwe se se swanago le nkwe, se na le maphego a mane a nonyana mokokotlong wa sona, gomme sebata se se na le dihlogo tše nne, gomme sa newa matla. Tšhupetšo (Daniele 7:6) .
Sebata sa bone se be se šiiša → Mmušo wa Roma
Ke moka ka bona ponong ya bošego, ka bona sebata sa bone e be e le se se boifišago kudu, se matla kudu e bile se na le meno a magolo a tšhipi, sa ja, sa hlafuna tše di šetšego, sa gatakela tše di šetšego ka tlase ga dinao tša sona. Sebata se se fapane kudu le dibata tše tharo tša mathomo Se na le dinaka tše lesome hlogong ya sona. Ge ke lebelela dinaka, bona, lenaka le lenyenyane la gola go tšwa gare ga tšona gomme ka pele ga lenaka le go be go na le khutlotharo yeo e bego e kgaotšwe ke medu go tšwa lenaka la pele. Lenaka le le na le mahlo, go swana le mahlo a motho, le molomo wo o bolelago mantšu a feteletšago. Tšhupetšo (Daniele 7:7-8) .
Mohlanka o ile a hlalosa pono ya sebata sa bone:
kgopela: ya bone" phoofolo "E šupa mang?"
karabo: mmušo wa Roma
(Ela hloko: Go ya ka dipego tša histori, go tšwa Babele → Medo-Peresia → Kgoši ya Batemona ya Segerika → Mmušo wa Roma.)
kgopela: Hlogo ya bone ya sebata e na le " lesome jiao "Go ra go reng?"
karabo: Hlogo e na le " . lesome jiao "Ke sebata sa bone ( mmušo wa Roma ) e tla tsoga gare ga dikgoši tše lesome.
kgopela: Ke bomang dikgoši tše lesome tšeo di tlago go tsoga Mmušong wa Roma?
karabo: Tlhaloso e feletšego ka mo tlase
27 BC - 395 AD → Mmušo wa Roma
395 AD - 476 AD → Mmušo wa Roma wa Bodikela
395 AD - 1453 AD → Mmušo wa Roma wa Bohlabela
Mmušo wa bogologolo wa Roma o be o akaretša: Italy, Fora, Jeremane, Sepania, Portugal, Austria, Switzerland, Gerika, Turkey, Iraq, Palestina, Egipita, Isiraele le Vatican. Gotee le dinaga tše dintši tšeo di ilego tša arogana le Mmušo wa Roma, go akaretša le Russia ya lehono, United States le dinaga tše dingwe tše dintši.
kgopela: ka gona" lesome jiao " " . dikgoši tše lesome Ke mang?
karabo: Ga se ba hlwa ba thopa naga
kgopela: Ka lebaka la eng?
karabo: Ka gobane ga se ba hlwa ba fihla, eupša ge ba etla ba tla tšwelela gomme ba tla hwetša mmušo → go tšwa “E a kgahliša” . Mmušo wa Babele → Medo-Peresia → Gerika → Mmušo wa Roma → Maoto seripa sa letsopa le seripa sa tšhipi lesome " " . menwana ya maoto " " . Ke dinaka tše lesome le dikgoši tše lesome .
Dinaka tše lesome tšeo o di bonago ke dikgoši tše lesome ga se tša hlwa di hwetša mmušo, eupša ka nakwana di tla ba le maatla a go swana le a dibata le maatla a go swana le a dikgoši. Tšhupetšo (Kutollo 17:12) .
kgopela: Nngwe " Xiaojiao o ile a hlokomela "Go ra go reng?"
karabo: " " . Xiaojiao o ile a hlokomela ” → “ . lenaka "E šupa dibata le dinoga tša bogologolo. Lenaka le le na le mahlo, go swana le mahlo a batho →" noga "O tšweletše ka sebopego sa motho; o be a na le molomo wa go bolela dilo tše kgolo → O bile a dula tempeleng ya Modimo, a ipitša Modimo → Monna yo e be e le 2 Bathesalonika 2:3-4 ( Paulo ) boletše " Modiradibe yo mogolo o ile a utolla ", ke Kriste wa maaka. Ke seo morongwa a se boletšego, "Ke moka kgoši e tla tsoga."
Yo a bego a eme fao o boletše se: "Sebata sa bone ke mmušo wa bone wo o tlago go tla lefaseng. Se tla fapana le mebušo ka moka. Se tla ja lefase ka moka, sa le gatakela ka fase ga dinao tša lona. Gomme sa tšwa mmušong wo." go tla tsoga dikgoši tše lesome, gomme ka morago ga moo go tla tsoga kgoši ye e fapanego le ya pele, e tla buša dikgoši tše tharo. gomme o tla leka go fetola mehla le melao. Bakgethwa ba tla gafelwa diatleng tša gagwe ka nako, nako le seripa . Tšhupetšo (Daniele 7:23-25) .
2. Pono ya dipheleu le dipudi
Morongwa Gabriele o hlalosa pono
(1)Phaleu ya manaka a mabedi
kgopela: Kgapa ya dinaka tše pedi ke mang?
karabo: kgoši ya boraditaba le peresia
Kgapa ye e nago le dinaka tše pedi yeo o e bonego ke kgoši ya Meda le Peresia. Tšhupetšo (Daniele 8:20) .
(2) pudi ya billy
kgopela: Pudi ya billy ke mang?
karabo: kgoši ya segerika
kgopela: Kgoši ya Gerika ke mang?
karabo: Alexander yo Mogolo (direkoto tša histori) .
Pudi e tona ke kgoši ya Gerika (Segerika: sengwalwa sa mathomo ke Yawan; se se swanago ka fase); Tšhupetšo (Daniele 8:21) .
(3)2300 Pono ya Letsatsi
1 Monwana wa lenaka le legolo wo o robegilego →Kgoši ya Segerika "Alexander the Great" o hlokofetše ka 333 BC.
2 Modu wa lenaka le legolo o hloga dikhutlo tše nne →"Dikgoši tše Nne" di šupa Mebušo ye Mene.
Cassander →o ile a buša Matsedonia
Lysimachus → O bušitše Thrace le Asia Minor
Seleucus → O bušitše Siria
Ptolemy → O bušitše Egipita
Kgoši Ptolemy →323-198 BC
Kgoši Seleucid → 198-166 BC
Kgoši Hasmani → 166-63 BC
Mmušo wa Roma → 63 BC go fihla ka 27 BC-1453 BC
3 Mmušo o monyenyane o ile wa mela go tšwa go e nngwe ya dikhutlo tše nne → Mafelelong a dikhutlo tše nne, go ile gwa tsoga kgoši
kgopela: Ke mang lenaka le le nnyane leo le tiilego le go feta?
karabo: mmušo wa Roma
kgopela: Go tla tsoga kgoši yeo e tlago go amoga dihlabelo tša gago tša ka mehla tša go fišwa, ya senya sekgethwa sa gago.
karabo: Molwa-le-Kriste.
Ka AD 70, Mmušo wa Roma wo o šišimišago le wo o senyago " Mojenerale Tito". A thopa Jerusalema, a senya dihlabelo tša go fišwa, a senya sekgethwa. Ke moemedi wa Molwa-le-Kriste .
→→Mafelelong a mebušo ye e mene, ge dibe tša bao ba robilego molao di tletše, go tla tsoga kgoši, ka ponagalo ya bogale le bokgoni bja go šomiša double entendres... O tla šomiša maatla go phethagatša boradia bja gagwe, o tla ikgogomoša pelong ya gagwe. Pono ya matšatši a 2 300 ke ya therešo , eupša o swanetše go tiiša pono ye ka gobane e mabapi le matšatši a mantši ao a tlago. "Tšhupetšo (Daniele 8:23-26)
3. Kgoši ya Borwa le Kgoši ya Leboa
(1)Kgoši ya Borwa
kgopela: Kgoši ya borwa ke mang?
karabo: Ptolemaeus I Soter... kgoši ya dinaga tše dintši ka morago ga meloko ye tshela. Bjale e bolela Egepeta, Iraq, Iran, Turkey, Syria, Palestina le dinaga tše dingwe tše dintši tšeo di nago le ditumelo tša boheitene → ka moka ke baemedi ba "sebata", kgoši ya borwa.
"Kgoši ya borwa e tla ba maatla, gomme yo mongwe wa bajenerale ba yona e tla ba maatla go e feta, e tla ba le maatla, gomme taolo ya yona e tla ba ye kgolo. Tšhupetšo (Daniele 11:5)
(2)Kgoši ya Leboa
kgopela: Kgoši ya leboa ke mang?
karabo: Antiochus I go ya go Epiphanes IV, bjalobjalo, ka morago o šupa Mmušo wa Roma, Mmušo wa Ottoman wa Turkey... le dinaga tše dingwe. Ba bangwe ba re ke Russia,” Direkoto tša histori di a tšhoša "Nka se sa e ahlaahla mo. Gape go na le dikereke tše dintši tšeo di šomišago mabaka a tšona a Neo-Confucian go dira bošilo. Ma-Adventist a Letšatši la Bošupa a re ke Kereke ya Roma Katholika, le United States. Na o a e dumela? Go bolela." bošilo bo tla lebiša maakeng gomme a ka dirišwa gabonolo ke diabolo .
(3)Makgapha a tshenyego
1 ngwaga o tee, mengwaga ye mebedi, seripa sa ngwaga
Ka kwa yo a emego godimo ga meetse, a apere lešela la linene, a emišetša diatla tša gagwe tša le letshadi le tša le letona godimo a lebile legodimong, gomme a ena ka Yo a phelago ka mo go sa felego, a re: “E ka se be go fihla nako, gabedi le seripa sa nako, . ge maatla a bakgethwa a tla robega Gomme tšohle di phethagala.”
2 matšatši a sekete a makgolo a mabedi a masomesenyane
Go tloga nakong ya ge sehlabelo sa go fišwa sa ka mehla se tlošwa gomme se se šišimišwago se hlomilwego, go tla ba matšatši a sekete a makgolo a mabedi a masomesenyane. Tšhupetšo (Daniele 12:11) .
kgopela: Matšatši a sekete a makgolo a mararo a masomesenyane ke mengwaga ye mekae?
karabo: mengwaga ye meraro le seripa →Makgapha a tshenyego". modiradibe "Go utollwa gore ge sehlabelo sa go fišwa sa ka mehla se tlošwa gomme makgapha a go senywa se hlomilwe, e tla ba matšatši a sekete le makgolo a mabedi a masomesenyane, ke gore nako, makga le seripa sa nako, ke gore, " mengwaga ye meraro le seripa "Roba maatla a bakgethwa le tlaiša Bakriste."
3 Matšatši a sekete a makgolo a mararo a masometharo-hlano
kgopela: Matšatši a sekete a makgolo a mararo le masometharo-hlano a emela eng?
karabo : 1 . E swantšhetša bofelo bja lefase le go tla ga Jesu Kriste .
Go lehlogonolo yo a letago go fihla letšatšing la sekete le makgolo a mararo a masometharo-hlano. Tšhupetšo (Daniele 12:12) .
【Kutollo】 .
4. Sebata se tsoha lewatleng
【 . Kutollo 13:1 】 . Ka bona sebata se rotoga lewatleng, se na le dinaka tše lesome le dihlogo tše šupago, dinaka tša sona go na le mefapahlogo ye lesome, dihlogong tša sona go na le leina la go roga. .
kgopela: lewatle Sebata seo se rotogago go tšwa bogareng ke eng?
karabo: Modiradibe yo mogolo o a tšwelela
【 . Dika tša Sebata 】 .
1 dinaka tše lesome le dihlogo tše šupago
2 Dinaka tše lesome tšeo di nago le mefapahlogo e lesome
3 Dihlogo tše šupago di rwele leina la thogako
(Go goketša, go fora, go bolela maaka, go roba dikgwerano, go ganetša Modimo, go senya le go bolaya ke “ . letago ” → se korone O na le leina la go nyefola ) .
4 e bopegile bjalo ka nkwe
5 Maoto a swana le maoto a bere
6 Molomo o etša tau .
[Kutollo 13:3-4] Ka bona e nngwe ya dihlogo tše šupago tša sebata e be e bonagala e na le ntho ya lehu, eupša ntho ya lehu e fodile. Batho ka moka ba lefaseng ba makala, ba latela sebata, ba khunamela drakone, ka gobane e be e file maatla a yona go sebata, gomme ba khunamela sebata, ba re: “Ke mang yo a swanago le sebata se, le gore ke mang yo a ka lwantšhanago.” le yena?"
kgopela: " " . phoofolo "Go bolela eng go gobala goba go hwa?"
karabo: Jesu Kriste o tsogile bahu → a gobetše” noga "Hlogo ya sebata, batho ba bantši ba dumela go ebangedi gomme ba dumela go Jesu Kriste!
kgopela: Gore" phoofolo “Go bolela’ng go fola le ge o hwile goba o gobetše?
karabo: Moloko wa mafelelo o ile wa tlaišega ". noga "Boradia bja sebata, (bjalo ka." lengwalo Bobuddha, Islam goba madumedi a mangwe a boheitene, bjalobjalo), batho ba bantši ba lahlile Modimo wa therešo gomme ga ba dumele go ebangedi goba Jesu. Batho ka moka ba lefaseng ba latela sebata gomme ba rapela sebata.” Modingwana wa diswantšho ", rapela drakone →" Modiradibe yo mogolo o a tšwelela "ka gona" phoofolo "Bahu le bao ba gobetšego ba ile ba fola."
[Kutollo 13:5] A newa molomo wa go bolela dilo tše dikgolo le maroga, gomme a newa matla a go dira kamoo a ratago ka gona dikgwedi tše masomenne-pedi.
kgopela: Go ra go reng go dira ka moo o ratago dikgwedi tše masomenne?
karabo: Bakgethwa ba tliša " . phoofolo "seatla【 mengwaga ye meraro le seripa 】→ A e fa go lwa le bakgethwa, le go fenya; Yo mongwe le yo mongwe yo a dulago lefaseng o tla le khunamela, bao maina a bona a sa ngwalwago ka pukung ya bophelo ya Kwana ye e bolailwego go tloga mathomong a lefase. Tšhupetšo (Kutollo 13:7-8) .
5. Sebata se tswang lefatsheng
kgopela: naga Sebata seo se rotogago ke eng?
karabo: Kreste ya Maaka, Moporofeta wa Maaka .
kgopela: Ka lebaka la eng?
karabo: " " . phoofolo "Go na le dinaka tše pedi tša go swana le." Go swana le kwana , ka sefahlego sa motho le pelo ya phoofolo, o rera tsela ya medimo ya maaka gomme o fora bao ba phelago lefaseng. , o a ba bolaya. phoofolo "letshwao la." 666. . Tšhupetšo (Kutollo 13:11-18) .
6. Sephiri, Babilona o Moholo
(1)Sefebe se Segolo
kgopela: Sefebe se segolo ke eng?
karabo: Tlhaloso e feletšego ka mo tlase
1 Kereke e gwerana le dikgoši tša lefase - e dira bohlotlolo . (Lebelela Kutollo 17:1-6)
2 Mang le mang yo motheo wa gagwe e lego go boloka molao . (Lebelela Bagalatia kgaolo 3 temana 10 le Baroma kgaolo 7 ditemana 1-7)
3 Bagwera ba lefase, badumedi ba medimo ya maaka, barapedi ba medimo ya maaka . (Bona Jakobo 4:4) .
(2)Sebata se nametsweng ke sefebe se seholo
1. 1. " " . Dihlogo tše šupago le dinaka tše lesome ” → E swana le sebata sa “dinaka tše lesome le dihlogo tše šupago” seo se rotogago lewatleng.
[Morongwa o hlalosa pono].
2. 2. " " . dihlogo tše šupago ” → Tše ke dithaba tše šupago tšeo mosadi a dulago go tšona.
Mona monagano o bohlale o ka nagana. Dihlogo tše šupago ke dithaba tše šupago tšeo mosadi a bego a dutše godimo ga tšona (Kutollo 17:9)
kgopela: moo mosadi a dulago gona" dithaba tše šupago "Go ra go reng?"
karabo: Tlhaloso e feletšego ka mo tlase
" " . Pelo e bohlale” . : e šupa go mohalaledi, mokreste Boletše
"Thaba" : e šupa go Setulo sa Modimo, terone Boletše,
"Dithaba tše Šupago". : e šupa go dikereke tše šupago tša modimo .
satane go godiša sa motho terone ya bogoši , o nyaka go dula mokga thabeng
mosadi a dutše godimo "Dithaba tše Šupago". e lego dikereke tše šupago Ka godimo, roba maatla a bakgethwa, gomme bakgethwa ba tla gafelwa diatleng tša gagwe lebaka le itšego, gabedi goba seripa sa nako.
O boletše ka pelong ya gago gore: ‘Ke tla rotogela legodimong; Ke tla emiša sedulo sa ka sa bogoši ka godimo ga dinaledi tša medimo; Ke nyaka go dula thabeng ya monyanya , ka leboa le le feteletšego. Tšhupetšo (Jesaya 14:13) .
3. 3. " " . lesome jiao ”→Ke Dikgoši tše Lesome.
seo o se bonego Dinaka tše lesome ke dikgoši tše lesome ; Ga se ba hlwa ba thopa naga , eupša ka nakwana ba tla ba le matla a swanago le a dibata le matla a swanago le a kgoši. Tšhupetšo (Kutollo 17:12) .
4. 4. Meetse ao mosadi wa bohlotlolo a dulago go ona
Ke moka morongwa a re go nna: "Meetse ao o a bonego ao mohlotlolo a dutšego go ona ke ditšhaba tše dintši, mašaba, ditšhaba le maleme. Tšhupetšo (Kutollo 17:15)
(3) O swanetše go tloga motseng wa Babilona
Ka kwa lentšu le etšwa legodimong le re: “Setšhaba sa ka, . Tšwa motseng woo , gore o se ke wa tšea karolo dibeng tša gagwe gomme wa tlaišwa ke dikotlo tša gagwe šupa (Kutollo 18:4)
(4)Motse o mogolo wa Babilona wa wa
Ka morago ga moo, ka bona morongwa yo mongwe a theoga legodimong ka matla a magolo, gomme lefase la phadima ka letago la gagwe. O ile a goeletša ka go hlaboša gore: “Motse o mogolo wa Babilona o wele! ! E fetogile bodulo bja batemona le lešaka la moya o mongwe le o mongwe o sa hlwekago. kgolego ; Tšhupetšo (Kutollo 18:1-2) .
Go abelana ka dingwalwa tša Ebangedi, go šuthišwa ke Moya wa Modimo Bašomi ba Jesu Kriste, Ngwanešu Wang*Yun, Kgaetšedi Liu, Kgaetšedi Zheng, Ngwanešu Cen, le bašomi mmogo ba bangwe, ba thekga le go šoma mmogo mošomong wa ebangedi wa Kereke ya Jesu Kriste . Ba rera ebangedi ya Jesu Kriste, ebangedi yeo e dumelelago batho go phološwa, go tagafatšwa, le go lopollwa mebele ya bona! Amene
Sefela: Phološa Serapeng se se Lahlegilego
Re amogele bana babo rena le dikgaetšedi ba bangwe go nyaka ka sephephediši sa gago - kereke ka morena jesu kriste -Klika Download.Bokella Eba le rena gomme o šome mmogo go rera ebangedi ya Jesu Kriste.
Ikgokaganye le QQ 2029296379 goba 869026782
GO LOKILE! Lehono re ithutile, re boledišana, le go abelana mo. Amene
2022-06-09 ya go swana le yona
