---E faapefea ona iloa le eseesega o le alofa ma le mulilua---
O le asō o le a tatou iloiloina le fefaʻasoaaʻi faʻaaumea: alofa ma le mulilua
Seʻi o tatou suʻe le Tusi Paia i le Kenese Mataupu e 2, fuaiupu e 23-25, ma faitau faatasi:Ona fai mai lea o le tamaloa: O le ivi lenei o oʻu ivi ma le aano o loʻu aano e mafai ona e taʻua o ia o le fafine aua na aveesea o ia mai le tane.
O le mea lea e tuua ai e le tane lona tamā ma lona tinā ae faatasi ma lana avā, ona avea ai lea o i laʻua ma tino e tasi. Sa le lavalavā le ulugalii i lena taimi ma sa le maasiasi.
1. Alofa
Fesili: O le ā le alofa?Tali: Fa'amatalaga auiliili i lalo
(1) Le alofa i le va o Atamu ma Eva
--Sa le lavalavā le ulugali'i ma e le'i maasiasi--
1 ‘Ua fai atu Atamu ‘iā Eva, “O le ivi lenei o o‘u ivi ma le aano o o‘u aano, se‘i ‘ou ta‘ua oe o le fafine”!"Tamaitai" o meaalofa sili ona matagofie na tuuina mai e le Atua i alii, o le upumoni, agalelei ma le matagofie! O se faamalo, o se soa, o se faamafanafanaga, ma se fesoasoani!
2 E tuua e le tane ona mātua;
3 Aufaatasi ma lau avā,
4 Ua tasi le lua.
5 Ua lē lavalavā le tamāloa ma lana avā, ma ua lē mā ai.
[Manatua] Sa i ai Atamu ma Eva i le Faatoaga o Etena, sa mama o la loto, paia, alofa moni, upumoni, lelei ma matagofie! O le mea lea, o le tane ma le ava e le lavalavā ma e leai se maasiasi o le alofa lea e leʻi oʻo i totonu o tagata.)
(2) O le alofa i le va o Isaako ma Repeka
‘Ona ‘aumaia lea e Isaako o Repeka i le fale ‘ie o Sara lona tinā, ma fai avā ‘iā te ia, ma ‘ua alofa ‘iā te ia. Ua maua nei e Isaako le mafanafana ina ua alu ese lona tina. Kenese 24:67
[Manatua] O Isaako o loo faatusa ia Keriso, ae o Repeka o loo faatusa i le ekalesia! Na faaipoipo Isaako iā Repeka ma alofa iā te ia! O lona uiga, e faaipoipo Keriso i le ekalesia ma e alofa i le ekalesia.
(3) Le fiafia o Pese o Pese
【Tagata Pele ma le Ulugalii】
O le “pele” e faatusa ia Keriso,"Uiga Sili":
1 ua faatusaina i le taupou mamā—2 Korinito 11:2, Faaaliga 14:4;
2 ua faatusaina i le ekalesia—Efeso 5:32;
3 ua faatusaina i le faatoanofotane o Keriso - Faaaliga 19:7 .
O aʻu o le rosa o Sarona ma le lili o le vanu.O lo‘o i totonu o fafine la‘u pele, e pei o le lili i le vao tuitui.
O lo‘o i totonu o tagata la‘u pele e pei o le apu i totonu o la‘au.
Na ‘ou nofo i lalo o lona paolo ma le ‘oli‘oli ma ‘ou tofo i ona fua;
E lagona le suamalie. Na te taʻitaʻiina aʻu i le faleʻai ma tuu le alofa e fai ma ana fuʻa i oʻu luga. Pese o Pese 2:1-4
Fa'amolemole tu'u a'u i luga o lou loto e pei o se fa'amaufa'ailoga ma tauave a'u i lou lima e pei o se fa'ailoga.Auā e malosi le alofa e pei o le oti, e sauā le fuā e pei o seoli; E le mafai ona tineia le alofa i vai e tele, e le mafai foi ona malelemo i lologa. ‘Āfai e fa‘atauina atu e se tasi ‘oa uma o lona ‘āiga mo le alofa, e ‘inosia o ia. Pese o Pese 8:6-7
2. mulilua
Fesili: O le ā le mulilua ma le mulilua?Tali: Fa'amatalaga auiliili i lalo
(1) E tusa ai ma le agaga paia o le faatuatua:
1 Uo o le lalolagi—tagai i le Iakopo 4:42 Ua aufaatasi le ekalesia ma tupu o le lalolagi—tagai i le Faaaliga 17:2
3. O i latou e faavae i le tulafono—e faasino i le Roma 7:1-3, Gal 3:10
(2) E tusa ai ma poloaiga o sauniga o le tino;
1 Aua e te mulilua— Esoto 20:142 O sē e fa‘ate‘a i lana avā ma fai avā i se tasi, ‘ua mulilua fo‘i o ia; ” Luka 16:18
3 O sē vaai atu i se fafine ma le tuʻinanau, ua uma ona mulilua ma ia i lona loto.”— Mataio 5:27-28 .
3. E faapefea ona iloa le eseesega o le alofa ma le mulilua
Fesili: E faapefea ona iloa e Kerisiano le alofa?Tali: O le faaipoipoga ua faamaopoopoina e le Atua o le alofa!
1 Ua manaʻo le tagata e tuua ona mātua,2 Ia autasi ma lau avā,
3 Ua tasi le lua,
4 O le felagolagomai lea o le Atua,
5 Aua neʻi tuueseeseina se tasi—Tagaʻi i le Mataio 19:4-6
6 Sa lē lavalavā i la‘ua,
7 E lē mā—Tagaʻi i le Kenese 2:24
Fesili: E faapefea ona iloa e Kerisiano le mulilua?Tali: So'o se tu'inanau "i fafo" o le faaipoipoga faamaopoopo a le Atua o le mulilua lea.
(Faaaʻoaʻo:) Kenese 6:2 Ina ua vaai atu atalii o le Atua i afafine o tagata e aulelei, ona latou fai avā lea iā i latou.
(Manatua:) I le vaai atu i le lalelei o le afafine o se tagata (o le tuʻinanau o le tino, o le tuʻinanau o mata), na te filifili ma le loto i ai (ma le faamaualuga o lenei olaga) ma fai o ia ma ana avā (e le mai le Tama “ Atua”) → E lē o se faaipoipoga ua faamaopoopoina e le Atua . Faasino Iakopo 2:16Kenese 3-4 (e le o) E felagolagomai le Atua ma fafine ina ia maua ni fanau → “tagata sili, tagata totoa ma taʻutaʻua” → “toa, tupua, faamaualuga, faamaualuga” e fiafia e avea ma “tupu” ma fai atu tagata e tapuaʻi pe tapuaʻi i ai. .
Ona silasila mai lea o Ieova ua tele lava le leaga o tagata i le lalolagi, ma o mafaufauga uma o ona manatu ua na o le leaga e le aunoa, Kenese 6:5.
4. Amioga ma uiga o le (alofa, mulilua)
Fesili: O ā gaoioiga o le alofa? Po o le mulilua ea na amioga?Tali: Fa'amatalaga auiliili i lalo
(1) Tane ma le ava
1 O le faaipoipoga o le galulue faatasi a le Atua
E tuua e le tane ona mātua ae faatasi ma lana avā, ona avea ai lea o i laʻua ma tino e tasi! O se faaipoipoga e faatasia e le Atua e le mafai ona tuueseeseina e le tagata. Mo se faʻataʻitaʻiga, ua misia e le tane lana ava poʻo le misia o le ava i lana tane O le toʻalua e le lavalavā ma "faatasi" e aunoa ma le maasiasi → o le alofa lea. Faamolemole tagaʻi i le 1 Korinito 7:3-4 .Faaaʻoaʻoga: Atamu ma Eva - tagai i le Kenese 2:18-24
Faaaʻoaʻoga: Aperaamo ma Sara - tagai i le Kenese 12:1-5
Faataitaiga: Isaako ma Repeka - tagai i le Kenese 24:67
2 O se faaipoipoga ua faamanuiaina e le Atua
Faaaʻoaʻoga: Noa ma lona aiga - tagai i le Kenese 6:18Faaaʻoaʻoga: Na alofagia Iakopo e le Atua, ma o ana avā e toʻalua ma ana auauna teine e toʻalua na fanauina ituaiga e sefululua o Isaraelu.
Faataitaiga: Ruta ma Poasa – Faasino Luka: 4:13
3 E lē o se faaipoipoga ua faamaopoopoina e le Atua
O se faaaʻoaʻoga, afai e ave e Aperaamo se palake ma momoe ma Akara, o le a “maasiasi” Aperaamo i lona loto ona ua lē agavaa o ia i lana avā o Sara! O lea la, o se faaipoipoga e lē fiafia i ai le Atua. I le iʻuga, o le toʻatele o le fanau a Akara o lē na “fanaua” o Isamaeli na ō ese mai ala o le Atua ma tuulafoaʻia le Atua.
4 E lē silasila le Atua i amioga a tagata
Faaaʻoaʻoga: Tamasa ma IutaO le amio a Tamara, le avā a le tama, ma le tamā o lana avā, sa manatu i ai o se agasala o le “faitaaga” e tusa ai ma tulafono o le tino, peitai, e lei silasila le Atua i le amio a Tamara O le Atua ma lona faatuatua i le fanauina o se tama mo le aiga o Iuta ua taʻuamiotonuina o ia i le gafa o Iesu. Tagai i le Kenese 38:24-26, Mataio 1:3 ma le Teuteronome 22 “O le Sauniga o le Legavia”
Faaaʻoaʻoga: Laava ma Salemona—Mataio 1:5
Faataitaiga: Tavita ma Patesepa
Na faia e Tavita le “mulilua ma le nono mai o le pelu e fasioti ai.” Ina ua uma ona aʻoaʻia Tavita e le Atua, na ia fanauina ai Solomona. Ma ona o le alofa o Tavita i le Atua ma le loto atoa ma mulimuli i le finagalo o le Atua i mea uma (taʻitaʻia tagata Isaraelu e faʻalagolago i le Atua), na taʻua ai o ia o se tagata e tusa ma le finagalo o le Atua. Tagai Galuega 13:22 ma le 2 Samuelu 11–12.
(2) O tane ma fafine e leʻi faaipoipo
“Tama’i ma teine” e fa’atatau i tama ma teine e le’i fa’aipoipo, e alofa le tasi i le isi ma mana’o e fai se aiga O le amataga lea o le alofa. Afai e i ai ni ou mafaufauga tuinanau ma le isi tagata i lou loto, ua e mulilua.E pei ona fetalai le Alii o Iesu: Ae ou te fai atu ia te outou, ai se vaai atu i le fafine ma le tuinanau, ua uma ona mulilua ma ia i lona loto. Mataio 5:28
(3) Faafitauli o faaipoipoga ua oti a latou tane
‘Ou te fai atu fo‘i ‘iā te ‘outou, o sē fa‘ate‘a i lana avā, se‘i vaganā ai le faita‘aga, ‘ua mulilua o ia; ” Mataio 19:9
[E pei o le manatu o Paulo lava ia]
1 I e le‘i faaipoipo ma fafine ua oti a latou taneAfai e le mafai ona e fesoasoani i ai, e mafai ona e faaipoipo. Nai lo le mu i le manao, e sili atu le faaipoipo. 1 Korinito 7:9
2 Pe a oti lau tane, e mafai ona e toe faaipoipoA o ola le tane, ‘ua noanoatia le avā; 1 Korinito 7:39
(4) Fa'aipoipoga"Hongxing e sau i fafo mai le puipui" o loʻo faʻamatalaina ai se fafine o loʻo fuga atoatoa ma o loʻo faʻagaoioia ona tuʻinanau i le taimi o le estrus E faʻatatau i le ava o loʻo faia se faʻaipoipoga ma se faʻaipoipoga ma se tamaloa. E tusa lava po o se tane ua i ai se faaipoipoga e le faaipoipo po o se tamaitai ua i ai se faaipoipoga, o la latou amioga o le mulilua.
(5) Faitaaga
O le faitaaga ma le faitaaga i le va o tane ma fafine o ni amioga o le mulilua.
O le mea lea, ‘ua tu‘uina atu ai i latou e le Atua i tu‘inanau e māsiasi ai. Ua liliu e o latou fafine lo latou faaaogaina masani i se mea e le masani ai, ma ua faapea foi ona latou lafoaiina lo latou faaaogaina masani, ma ua faaumatia e le tuinanau, ma le tuinanau o le tasi i le isi, ma ua faia e tane mea e maasiasi ai ma alii, ma ua tatau ai mo lea mea; i latou lava. Faasino Roma 1:26-27
(6) Masturbation
“Fiafia i le agasala”: O nisi o alii po o tamaitai e maua le faamalieina faaletino ma le fiafia mai le agasala e ala i le tuiina o le toto ma le faasotoma pe a uma le vaisu, latou te lagonaina le faanoanoa, tiga, ma le gaogao o le faia o le mulilua.
(7) Moemiti i le po (moe susu)"Mafaufau i aso uma, miti i po uma": O le tino o le tane e natia hormones androgen ma faʻauluina "semen i le po, o le a ia mulimuli i le tuʻinanau o lona tino pe a moe, na te moemiti i le feusuaʻi ma se fafine na te iloa e lē iloa; e faapena foʻi i fafine.” Afai e te moemiti e te feusuaʻi ma se tamāloa a o e maʻitaga, ua e mulilua.
Levitiko 15:16-24, 22:4 “O le sau o le tane i le po” ua faavasegaina e lē mamā, ma e faapena foʻi i fafine.
5. O se ua fanau mai i le Atua e le agasala lava ia
Fesili: E faapefea ona ʻalofia e se tagata le mulilua?Tali: O lē e tatau ona “toe fanauina” ma ua fanau mai i le Atua e le mulilua.
Fesili: Aiseā?Tali: Fa'amatalaga auiliili i lalo
1 O le tagata fou ua toe faafoʻisia e lē o la le tino—vaai i le Roma 8:92 Ia tumau ia Keriso Iesu—Vaai i le Roma 8:1
3 Natia faatasi ma Keriso i le Atua—Tagaʻi i le Kolose 3:3
4 O lē ‘ua fānau mai i le Atua, ‘ua ‘iā te ia le tino fa‘aleagaga, e aunoa ma tu‘inanau ma tu‘inanau o le tino (le tagata fou), e lē fai fa‘aipoipo fo‘i. Tagai i le 1 Korinito 15:44 ma le Mataio 22:30 .
【Faamatalaga】
Soo se tasi lava ua fanau mai i le Atua ma toetu mai ua i ai se tino faaleagaga - tagai i le 1 Korinito 15:44 o le tagata fou e le o ia i le tino tuai - faasino i le Roma 8:9 , o le mea lea e le maua e le tagata fou (tagata fou); tu'inanau leaga ma tu'inanau o le tino, ma e le faaipoipo pe faaipoipo e pei o se agelu mai le lagi. E lē agasala le tagata fou ua toe faafoʻisia, e lē mulilua foʻi.
Mo se faataitaiga, o poloaiga o sauniga faaletino:
1 Aua e te fasioti tagata
Na fetalai Iesu, “O tagata o le lalolagi nei ua faaipoipo ma faaipoipo, a o e ua ta’uaogāina i le lalolagi, e le faaipoipo pe faaipoipo foi i e ua ola mai i e ua oti, aua e le mafai ona toe oti i latou, faapei o agelu; ma talu ai ua toe tutu mai i latou, O le Alo o le Atua Luka 20:34–36.
[Manatua:] O tagata fou ua toe fanauina ma toetutu e lē mafai ona toe oti, e pei o agelu. I lena taimi, e tatau ona e tausia le poloaiga "Aua e te fasioti tagata" Leai, e le mafai ona e fasioti tagata, ma e le mafai e isi ona fasiotia oe e faavavau ma o le a le toe i ai oti po o le malaia. Tagaʻi i le Faaaliga 21:4, 22:3!
2 Aua e te mulilua
Faataitaiga: O tagata e fiafia e ulaula ma tagata e le fiafia e ulaula ua faatau atu o latou tino i le agasala (tagai Roma 7:14). e mulimuli o latou loto O le tino e fiafia e ulaula;
Manatua: Talu ai o le tagata fou ua toe faafoʻisia o se tino faaleagaga ma ua lē toe iai ni tuʻinanauga leaga ma tuʻinanauga o le tino, e lē faaipoipo pe faaipoipo foʻi, e pei o agelu, e lē agasala pe mulilua so o se tasi ua toe fanauina.Aua afai e leai se tulafono, e leai foi se solitulafono (tagai Roma 4:15)
O le tagata fou ua toe fuataina ua uma ona saoloto mai le tulafono, ma e leai se mea e tatau ai ona e tausia poloaiga (aua le mulilua) ma tulafono o le tino so o se tasi ua fanau mai i le Atua e le agasala pe mulilua. Pe e te malamalama i lenei mea?
3 Aua e te gaoi
Manatua: O ē na ia muaʻi tofia, na ia taʻuamiotonuina foʻi o ē na ia taʻuamiotonuina; Roma 8:30. I lenei tulaga, o iai pea le gaoi i le malo o le Atua e te manaʻomia pea ona e tausisi i le "Aua e te gaoi"?
4 Aua e te molimau pepelo
Manatua: O le tagata fou ua toe faʻafouina o loʻo i totonu ia te ia le Tama, o le afioga a Keriso i lona loto, ma o le Agaga Paia e faafouina o ia lava e faia mea e fiafia i ai le Tama, pe mafai ona ia "molimau pepelo"? sa'o! Aua e mafai e le Agaga Paia ona malamalama i mea uma, O loo i totonu ia i tatou le Upu a le Atua, ma e mafai foi ona tatou iloa e oo lava i mafaufauga ma faamoemoega o o tatou loto. O lea e te manaʻomia pea le usitaʻia o nei tulafono e le manaʻomia, saʻo?
5 Aua le matapeʻapeʻa
Manatua: O outou o e ua fanauina i la le Atua o fanau uma a le Tama Faalelagi ma o le tofi o le Tama Faalelagi. O lē na lē fa‘asaoina lona lava Alo, a ‘ua tu‘uina mai o ia mo i tatou uma, pe fa‘apefea ‘ona lē foa‘i fua mai e ia ‘iā te i tatou mea uma lava? Roma 8:32 . I lenei auala, afai ua iā te outou le tofi o lo outou Tamā o i le lagi, pe e te manaʻo ea i mea a isi?
Uso e ma tuafafine, ia manatua e ao mai
Tusitala o le Talalelei mai:
le ekalesia i le Alii o Iesu Keriso
---2023-01-07---